Tina Zorman, Pismo iz Jemna 3: kdo se poteguje za oblast?

Clanek Tine Zorman, Slovenke, ki zivi v Jemnu, objavljen v spletni izdaji Dela.

http://www.delo.si/clanek/159878

Več kot polovica Jemencev je mladih in to je izjemen potencial, če bi le država imela primerno vodstvo.

Glavni igralci, ki se v Jemnu potegujejo za predsedniški položaj so, poleg predsednika Alija Abdullaha Saleha, ki vlada že 33. leto in po svoji volji niti slučajno ne misli odstopiti (razen če bil težko bolan), njegov sin Ahmed Ali, general Ali Mohsen Al Ahmar in pa družina Al Ahmar.

Predsednik Ali Abdullah Saleh pred poskusom atentata (levo), ki se je zgodil 3. maja 2011 in kasneje, ko so ga zaradi obseznih opeklin in drugih poskodb odpeljali na zdravljenje v sosednjo Savdsko Arabijo (desno)

Predsednik Ali Abdullah Saleh prihaja iz plemena Sanhan iz tako imenovane hiše Al Ahmar (spodaj so opisani tudi drugi igralci in videli boste, da se vsi pišejo Al Ahmar, kar otežuje razumevanje dogodkov, v primeru da samo občasno kaj prebereš v medijih).

Na oblast je Saleh prišel po kratkotrajnem vladanju predsednikov Hamdija in Gashmija. Takrat mu niso pripisali prav dolgega vladanja - ne daljšega od 6 mesecev. Kljub temu se je z zvitostjo, diplomacijo, razumevanjem narave Jemencev in spletkarjenjem uspel obdržati na prestolu več kot 32 let. Okoli sebe je zgradil režim, katerega center je on sam, obkroža ga krog sorodnikov na najvišjih državnih in vojaških pozicijah, potem pa še krog elite iz njegovega plemena Sanhan. 

V zadnjem desetletju je za prevzem oblasti pripravljal svojega sina Ahmed Alija, ki je tudi vodja specialnih enot jemenske vojske, sicer pa se o njem, kot tudi o drugih članih predsednikove družine ne ve prav veliko. V Sani je mogoče izvedeti, da je med Ahmed Alijem in brati Al Ahmar neka osebna zamera, menda povezana z eno izmed sester iz družine Al Ahmar.

Ali Mohsen Al Ahmar je bil general S in SZ območja Jemna. Kot predsednik tudi Ali Mohsen prihaja iz plemena Sanhan v bližini Sane, večkrat je slišati, da je predsednikov polbrat (po mami). V resnici se je predsednikova mati poročila s stricem Ali Mohsena. Bil je pomemben pri vzponu Ali Abdullah Saleha do oblasti, do desetletja nazaj je bil predsednikov zaveznik in bil ena ključnih osebnosti pri reševanju raznih kriznih situacij.

Med šejki Sanhana je bil menda dogovor, da podprejo Alija Abdullaha Saleha za predsednika, medtem ko naj bi ga nasledil Ali Mohsen. Tudi zato je Ali Mohsen veljal za drugega moža v državi, in ne samo zaradi visokega vojaškega položaja.

Odkar je predsednik favoriziral svojega sina in ga nekako pripravljal na prevzem oblasti, to seveda ni ustrezalo generalu Ali Mohsenu. Tri dni po pokolu 18. marca, je Ali Mohsen stopil na stran protestnikov in njegova vojska je postala zaščitnica protestnikov. To so mu zamerile velike množice in v plemenu je dogovor, da ga lahko kdorkoli ubije, če ga vidi. Od tega odstopa se je razkrilo veliko negativnih stvari, povezanih z omenjenim generalom in vsekakor njegov prevzem za državo ne bi bil pozitiven.

 

Ali Mohsen Al Ahmar, general, ki je odstopil od predsednika po velikem pokolu demonstrantov




                                     

Hameed Al Ahmar, eden izmed 10 sinov slavnega umrlega sheikha Abdullah Al Ahmar, vodja plemenske konfederacije Hashed 



Najverjetnejši kandidat je Hameed al Ahmar iz družine Al Ahmar. Nekdanji vodja plemenske konfederacije Hashed je bil Sheikh Abdullah Al Ahmar. Predsednik Saleh je bil vedno diplomatski v odnosih do šejka, kajti stabilni odnosi med obema so bili podlaga za ohranjanje miru v regiji severno od Sane.

S pomočjo predsednikovega »blagoslova« je družina Al Ahmar postala ena najvplivnejših jemenskih družin; bili so vodje plemenske konfederacije, vodje glavne opozicijske stranke Islah, veleposestniki in veliki poslovneži.

Po smrti očeta je stvari v roke prevzelo deset njegovih sinov, ki pa jim manjkata očetova taktičnost in diplomacija. Menda naj bi se pred dvema letoma Hameed al Ahmar sestal z ameriškim veleposlanikom v Jemnu in predstavil načrt, kako spraviti predsednika Saleha s prestola. Organizirali naj bi mnozične proteste po celi državi in na svojo stran pridobili generala Ali Mohsena - scenarij, ki se praktično dogaja.

Družina, in predvsem Hameed al Ahmar, v Jemnu ne uživa prevelikega ugleda, saj je znana po svojih nečistih poslih in mnogi ljudje pravijo, da je bolje, da v deželi ni nobenega napredka, kot pa da bi jim vladal Al Ahmar.

Iz vsega tega je mogoče videti, da gre v Jemnu za boj za oblast med »velikimi«, tremi družinami (ter še nekaj individualnimi igralci, kot je na primer Zindani), ki so podkrepljene z zunanjim denarjem, za doseganje ciljev pa so s podkupovanjem mobilizirale velike množice ljudi. Žalostno je, da je pri tem umrlo in še vedno umira veliko ljudi, ki od vsega tega nimajo nič. Predsednik je še vedno na zdravljenju v Savdski Arabiji, kamor je šel dva dni po atentatu in o njegovem zdravstvenem stanju se bolj ali manj ugiba, prav gotovo pa ni najboljše, saj v nasprotnem primeru ne bi odsel, ali pa bi se že vrnil.

Možno je, da je šlo za poskus državnega udara, saj je menda prišlo do velikega tekmovanja med predsednikovimi sorodniki na položajih, torej prvega kroga režima (poskusi njegovega uboja s strani sorodnikov so bili že v preteklosti). Mnogi ljudje so takrat že praznovali, kajti menili so, da se predsednik ne bo več vrnil. Kljub temu mislim, da so praznovanja še preoranjena, kajti zagotovo predsednik Saleh še ni rekel zadnje besede. Morda ima v rokavu še kakšnega aduta, če ne osebno, pa prek svojega sina in nečakov na glavnih vojaških pozicijah. Ti so namreč še vedno v Jemnu.

Sin Ahmed se je kar preselil v predsedniško palačo, kamor bi sicer moral namestnik predsednika v njegovi odsotnosti, Abdurabu Al Hadi. Le-ta se se ni čisto izjasnil, kako in kaj (tako mu je najbrž ukazano).

Nevarno je predvsem zato, ker so igralci zdajšnje igre prepotentni in neučakani sinovi sicer bolj diplomatskih in preudarnih očetov in mnogi se bojijo, da bi lahko prišlo do vsesplošnega boja med posameznimi enotami vojske, ki jih vodijo igralci te umazane igre. Trenutno stanje je nekakšno »čakanje«, da se bo stvar kam premaknila.

Medtem vplivni ljudje, ki so ze prej odstopili od vlade, skupaj s predstavniki razlicnih opozicijskih skupin, pripravljajo plan za prehodno vlado in med kandidati za predsednika te vlade je tudi dekle, Karman Tawakkul. Dobra novice je, da so se organizirali tudi mladi protestniki in pred dnevi ustanovili Nacionalno demokratsko zvezo, ki bo predstavljala njihove zahteve, program in ne bo pod vplivom politicnih strank.

Najboljše za Jemen bi bilo, da se očisti vseh zgoraj opisanih igralcev v tej umazani igri, ki so si državo in njen aparat dobesedno prilastninili, sedaj pa ljudi potiskajo v medsebojne spopade. Ne bi bilo prav, da bi kritizirali samo kakšega izmed igralcev, kajti vsi imajo polno masla na glavi. Samo brez njih bi država lahko zadihala in se začela razvijati. Dokler so v igri in so vse stvari omejene na tak ali drugačen način, mladi nimajo nobene perspektive in s tem tudi izgubljajo svojo voljo in motivacijo. 

Več kot polovica Jemencev je mladih in to je izjemen potencial, če bi le država imela primerno vodstvo in bi znala to energijo usmeriti v pravo smer. Poleg tega ima dežela ogromno mineralnih bogastev, strateško lego, obdarjena je z monsunskim dežjem dvakrat letno, kar ji omogoča kmetijstvo. Imajo veliko sonca in vetra za proizvodnjo obnovljivih virov energije. S svojimi lepotami, avtentičnostjo in izjemnimi ljudmi očara tuje obiskovalce in le nestabilnost Jemna blokira prihod večjega števila obiskovalcev.

Med slovenskimi popotniki je Jemen že nekaj časa precej poznan in velika večina je nad deželo navdušena. Poleg naravnih lepot jih očarajo prijaznost ljudi, njihova odprtost in neposrednost, poleg tega mnogi menijo, da so se na redkokaterem potovanju počutili tako varno, kot se prav na potovanju po Jemnu.

Tina Zorman, doktorica biotehnologije iz Kranja, živi v Jemnu že slabih sedem let. Poročena je z Jemencem Waleedom Mugallijem, s katerim imata dva otroka. Z možem vodita turistično agencijo Eternal Yemen ter organizirata potovanja po celinskem Jemnu in otoku Sokotra.